KAJAK & KANU
Kratka zgodovina kajaka
Kajak so iznašla ljudstva v Arktičnem krogu. Razvilo se je pet različnih oblik po posameznih in kulturnih območjih: Grenlandija, Boffin Island, Beringova ožina, jugovzhodna Sibirija in Aleutski otoki. Najbolj znani obliki kajakov sta grenlandski in aleutski tip. Čolni, ki so jih izdelovali iz naplavljenega lesa, od katerega so bili odvisni, so morali biti hitri, tihi in manevrirni. Uporabljali so jih za lov na tjulne ter transport težjega tovora. Kljub ozkem trupu je ,kajak v rokah izkušenih veslačev, postal najbolj varno plovilo.
Predstavitev kajak kanu slaloma
Tekmovanja v kajak kanu slalomu potekajo na naravnih in umetnih progah, kjer morajo tekmovalci čim hitreje prevoziti progo, ki je postavljena iz zelenih in rdečih vratic. Skozi zelena vratica morajo peljati tekmovalci po toku navzdol, skozi rdeča pa po toku navzgor.
Na premierni tekmi, ki je potekala od 13-15.7.2007 na kajakaškem poligonu v Tacnu, so tekmovali tekmovalci iz Slovenije, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije in Srbije in Črne gore.
Poznamo različne oblike tekmovanj, kot so državni pokal, državna prvenstva, mednarodna tekmovanja, Svetovni pokal, Olimpijske igre.
International Canoe Federation (ICF) je krovna zveza, v katero so vključene vse svetovne kajakaške zveze. Odgovorna je za sprejemanje tekmovalnih pravil, koledarjev tekmovanj, organizacijo Svetovnih pokalov in Svetovnih prvenstev, korektne rezultate, rangiranje.. Pod njenim okriljem delujejo naslednje discipline:
* slalom,
* spust,
* mirne vode,
* maraton,
* kajak polo,
* rodeo,
* in ostale discipline.
Vsaka država ima svojo zvezo v katero so vključeni klubi. V Sloveniji imamo Kajakaško zvezo Slovenije (www.kajak-zveza.si), ki ima sedež Celovški cesti 25
Kajakaški centri
V zadnjih desetih letih se je v kajakaškem športu zgodila renesansa, saj so se začeli graditi veliki kajakaški centri, ki omogočajo tekmovalcem treninge v vseh letnih časih. K vlaganju v sodobne kajakaške centre je gotovo pomagalo dejstvo, da je kajak&kanu postal olimpijska disciplina.

Olimpijski slalom center Helliniko

Olimpijski slalom center Peking

Penrith Whitewater Stadium
Kajakaški center Tacen
Med najboljše kajakaške centre sodi tudi Kajakaški center Tacen, ki slovi po dovršeni organizaciji tekmovanj, zahtevni in atraktivni progi, ter najbolj po glasnih in veselih navijačih.
Tacenski jez je že od nekdaj predstavljal izziv za kajakaše. Veslati se je dalo na dveh mestih; prvo je bilo preko jezu na levi strani pri mlinu, drugo, za kajakaše veliko bolj zanimivo mesto pa je bilo skozi zapornico na desnem bregu Save. Tu so se organizirale slalom tekme. Prva slalom tekma je bila v Tacnu leta 1939. Seveda so startali pod zapornico jezu elektrarne. Veslanje po tem delu je tedaj pomenilo hud ekstremizem. Kako zahtevna je bila tacenska proga za takratne čolne iz lesenih deščic, prevlečenih s platnom, pove tudi podatek, da je od šestnajst čolnov, kolikor jih je bilo na startu, v cilj priveslalo le devet.

Do leta 1952 je bil start tekmovanj pod zapornico. Tega leta so prvič tekmovali čez zapornico. Ker se je voda, ki je tekla skozi zapornico, z veliko močjo zaletavala v skale pod njo, je s časom izdolbla v njih luknjo, ki je bila za kajakaše zelo nevarna. Tu so se radi lomili čolni, za povrh so skrilnate klade plavajočemu zadale še kakšno poškodbo. Zato so izdelali leseno dno, ki so ga položili čez luknjo pod zapornico, da je voda enakomerneje tekla čez njo. To leseno dno je izdeloval Albin Čižman in to za vsako tekmo novega, saj je starega že po nekaj dneh voda povsem uničila. Priprava tekmovanja je zahtevala mukotrpno postavljanje vrat, ki takrat še niso bila na žicah, temveč na lesenih tronogih. Po letu 1952 so postala tekmovanja v Tacnu pogostejša, treningi na težki divji vodi pa so tudi naše tekmovalce pripeljali v sam svetovni kajakaški vrh.

S tem in drugimi uspehi so si slovenski kajakaši pridobili tolikšen ugled, da so Brodarski zvezi Slovenije leta 1955 zaupali organizacijo svetovnega prvenstva. To svetovno prvenstvo v Tacnu je bilo drugo svetovno prvenstvo v kajaku, ki je bilo kadarkoli organizirano v Jugoslaviji in Sloveniji. Veliki športni dogodek, ki je potekal od 29. do 31. 7. 1955, se je začel s sprevodom športnikov po ljubljanskih ulicah. Tekmovanje je organizirala Brodarska zveza Slovenije, za njenim imenom pa je za vse poskrbel Kajak kanu klub Ljubljana, ki je bil dejanski organizator svetovnega prvenstva. Član kluba Ciril Pogačnik, ki je bil član mednarodne kanu zveze ICF, je imel veliko zaslug za to, da je prvenstvo potekalo prav v Tacnu.
Tekmovanje si je ogledalo 15000 ljudi, kar je bila za tisti čas neverjetno visoka številka. Za vse te gledalce so zgradili velike tribune. Sodelovalo je kar štirinajst držav, kar je bil rekord, ki so ga druga svetovna prvenstva presegla šele v sedemdesetih letih. Seveda se pred takšno publiko naši niso mogli izneveriti. Tretje mesto je dosegel Jože Ilija, peto Milan Zadel, kar je bil odličen uspeh, ki ga je še dopolnil s 17. mestom Bogdan Svet. Na prvenstvu sta nastopala še Natan Bernot in Miloš Požar v C2. Na tem svetovnem prvenstvu so naši tekmovalci tudi prvič videli plastične čolne, ki jih je imela francoska reprezentanca. Po tem svetovnem prvenstvu je proga v Tacnu zaslovela po svetu kot ena najlepših in najtežjih.
Svetovno prvenstvo v Tacnu je pomenilo veliko prelomnico za domače kajakaše. Tekme v Tacnu so bile vsako leto dobro obiskane in vsakokrat so se razen domačih pomerjali tudi tuji tekmovalci. Kot smo že omenili, so na svetovnem prvenstvu v Tacnu prvič nastopili nekateri tekmovalci v poliesterskih čolnih. Naši tekmovalci so ob tej priložnost prvič videli tudi eskimski obrat, čeprav so jih precej bolj vznemirili in navdušili predvsem novi materiali. V Švici so tako že naslednje leto naročili poliester in v navezi s Solkanci potem naredili prve plastične kanuje. Prvi plastični kanu je bil rdeče barve žal pa je bila leva stran čolna veliko težja od desne. Drugi čoln je bil modre barve in je bil že veliko boljši izdelek. Izdelava kanujev je dala določene izkušnje, tako da je leta 1961 Natan Bernot odšel v Ameriko, da bi domačine naučil izdelave plastičnih kanujev. Ker gre za domovino kanujev, Američani Natana Bernota pogosto omenjajo kot očeta modernega kanuizma v Ameriki.
Leta 1955 so za svetovno prvenstvo izdelali tudi mostiček, ki je povezoval jez z otokom. Tega leta so zgradili tudi lesen stolp za pomembnejše goste prvenstva in za snemanje tekme. Za veliko množico obiskovalcev so izdelali tudi lesene tribune, ki so segale čez kanal, tako da so gledalci sedeli nad vodo. Žal so bili vsi ti objekti montažni in so jih po svetovnem prvenstvu podrli in odnesli. Konec petdesetih let so prvič spreminjali rečno dno. Luknjo pod zapornico, ki so jo pokrivali z lesenim dnom, so zabetonirali, bregove pa malo utrdili in popravili še nekaj drugih detajlov. S tem je proga postala varnejša za tekmovalce. Leta 1961 je bila velika povodenj, ki je spremenila in domala uničila kajakaško progo v Tacnu. Potrebna je bila večja obnova. Leta 1962 so iz mrež, v katerih je bilo zloženo kamenje, postavili pomole za nasprotne tokove vode. S tem so naredili bolj razgibano progo. Leta 1963 so postavili nov objekt ob progi. Potreba po prostoru za shranjevanje čolnov, pa tudi potreba po prostoru za častne goste in televizijske kamere je narekovala graditev stolpa iz železne konstrukcije. Ta je bil postavljen tik ob vodo. Iz njega je bil dober pregled nad celo progo. Načrt za nov stolp so naredili Natan Bernot, Maks Topoljevič, Boris Predalič in Janez Svetlič. Narejen je bil po večini z udarniškim delom članov kluba. Kot zanimivost naj zapišemo, da ga je pomagala pleskati tudi ameriška reprezentanca, ki je bila takrat na pripravah v Tacnu. Potem je bila v naslednjih letih proga večkrat malenkostno popravljana. Hujša napaka proge je bila, da je voda skozi zapornico tekla zelo hitro, bila pa je hkrati zelo plitva. To je bilo nevarno za veslače, ki so se prevrnili, saj so se grdo potolkli po glavi.

Za večje spremembe proge so se odločili šele leta 1982, ko je ta že močno propadla. Potrebna je bil večja obnova, sicer proge ne bi bilo več. Za to se je zelo zavzel takratni predsednik kluba KKK Ljubljana Igor Slapnik. Tega leta so postavili tudi znano in proslavljeno »kocko«, ki jo je marsikateri veslač preizkusil z lastno glavo, saj je voda izpod zapornic drla direktno v kocko. To hibo proge so odpravili šele dve leti kasneje, ko so na prvem jezu zgradili pregrado, ki je vodo zaustavila. S tem se je proga poglobila in število poškodb se je v močno zmanjšalo. Rečno strugo so seveda spremenili tudi pod stolpom.
Današnjo podobo je tacenska proga dobila leta 1990 v pričakovanju svetovnega prvenstva. Tega leta so jo pod vodstvom Rade Kovačeviča popolnoma predelali. Zapornico so nadomestili z napihljivimi baloni in celo rečno strugo na novo zabetonirali. Premaknili so stolp, ki je dolgo časa kraljeval nad progo. Premaknili so ga bliže v vodnemu kanalu, ki vodi k elektrarni.
Zaradi visoke vode, ki je iz leta v leto podirala stebre ob progi in občasno tudi poplavljala prostore domačega kajak kanu kluba Tacen ( KD- AdriaticSlovenica), je leta 2001 Mestna občina Ljubljana zagotovila sredstva za premaknitev stebrov nad stopnice, za posodobitev sistema za postavitev slalomskih vratic na progi in za poglobitev in utrditev struge. Ob tej priložnosti je bil narejen tudi nasip pred klubsko stavbo za preprečitev poplavljanja, urejena je bila okolica kluba in kanala za vadbo. Proga v Tacnu je tako postala moderen kajakaški center, ki vsako leto gosti vsaj eno veliko mednarodno tekmovanje. Leta 2005 bo to evropsko prvenstvo.


(Vir: Kajakaška zveza Slovenije)
6 TEŽAVNOSTNIH STOPENJ
V kajakaštvu poznamo šest težavnostnih stopenj, ki se jim za točnejšo oceno dodaja plus in minus.
1. Reka leno teče in v vodi ni nobenih ovir, gre za lahko reko.
2. Nekoliko hitrejši tok s posameznimi kamni v strugi, okoli katerih se da še vedno brez težav krmariti. Še vedno spada med lahke odseke.
3. Vodna masa je tu skoncentrirana v brzico, kjer reka teče med posameznimi ovirami po nekoliko bolj strmem terenu. Gre za srednje zahtevne odseke.
4. Serije divjih brzic si sledijo bolj na gosto. Reka teče tu še hitreje, tako da nam lahko zmanjkuje reakcijskega časa. Težava se stopnjuje tudi z nepreglednostjo, ki pa še ni kritična. Kljub visoki težavnosti je štirica pri mnogih rekreativcih najbolj priljubljena. Tukaj že naletimo na prve resne težave povezane z nevarnostjo.
5. Ekstremno zahtevne brzice si sledijo v kaotičnem ritmu. Padci so veliki, v strugi nametane skale pa lahko tvorijo nevarne sifone. Taki odseki rek so rezervirani za zelo dobre kajakaše z nekajletnimi izkušnjami. Soočamo se že z resnimi nevarnostmi.
6. Težavnost in nevarnost se dvigneta do skrajnosti. Taki deli reke so prevozni le ob idealnem vodostaju in pravem razpoloženju. Vsekakor je to veslanje po robu in vsako drobno napako ali odklon od idealne linije lahko mimogrede plačamo tudi z življenjem.
Kako vpliva oblika na lastnosti kajaka
Na splošno lahko rečemo, da gredo daljši in ožji čolni hitreje, širše z ravnim dnom težje prevrnemo, vendar so počasnejši. Če pa se bolj poglobimo ugotovimo, da na čoln vplivata dve sili: vzdolžna in prečna. Vzdolžna sila deluje od premca proti krmi in ob pravilni obremenitvi stabilizira čoln. Prečna sila pa je tista sila, ki deluje od levega proti desnem boku in pripomore k prevrnitvi čolna. Zato mora biti moment vzdolžne sile zmeraj močnejši od prečne. Oblika trupa prav tako pripomore k stabilnosti čolna. Ravnejši in širši spodnji del pomeni več stabilnosti, vendar pa upočasni čoln in je težje manevriren. Na stabilnost vplivajo še nizka drža veslača in centriranje sedeža točno na sredino. Hitrost ja prav tako pomembna četudi ne bomo tekmovali z njim, saj pripomore pri varnosti. Daljši in ožji bo, lažje bo veslati in veslač se ne bo tako hitro utrudil. Oblika spodnjega dela krme in premca zelo vpliva tudi na manevrirnost. Bolj bosta privzdignjena, lažje bomo manevrirali s kajakom.
Zvezde športa
Kot vsak šport ima tudi kajak&kanu svoje zvezde. Med njih gotovo sodijo tudi številni slovenski tekmovalci.
Andraž Vehovar

Tuje zvezde katere so idoli številnim mladostnikom so gotovo:
Mihal Martikan (Slovaška)

Pavel in Peter Hochorner (Slovaška)

V letu 2009 bo prišlo do sprememb saj bomo razširili tekmovalni program. Kmalu vam bomo posredovali več informacij.





